Sončno soboto, 5. 4. 2025, smo učenci in mentorici planinskega krožka preživeli planinsko sproščeno in poučno. Tokrat smo se na pohod odpravili brez staršev. Zbralo se je kar 26 mladih planincev. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Črmošnjicah. Mentorici Monika in Petra sta predstavili pot. Tokrat je bila nekaj posebnega, saj sta ob poti skrili naloge, ki so jih otroci morali najti in opraviti. Razdelili sta tudi izkaznice z različnimi vlogami: vodnik 1, vodnik 2, markacist, varuh gorske narave in gorski stražar, zadolženi za hrano in pijačo, prva pomoč, zadolženi za dobro voljo, fotograf ipd. Zadolženi učenci so morali del poti opravljati svojo vlogo. Na postankih so vloge predali drugim učencem. Tako so spoznali nekatere odseke planinskih društev.
Pot se je začela ob čudovitem Divjem potoku, ki je nudil precej lepih prizorov za fotografiranje. Narava je postregla tudi z odejo čemaža, ki smo ga, seveda, poskusili. Ob opravljanju nalog in vlog sploh nismo opazili, kdaj smo se začeli vzpenjati proti Križu. Po poti so se otroci učili vezati vozle, poviti poškodovano roko, izvedeli so več o planinskem bontonu, varovanju narave in še in še. Navdušile so jih ruševine kočevarske vasi Ašelice (nemško Aschelitz, kočevarsko Aschletz) in osuplo so prisluhnili zanimivim podatkom o Kočevarjih. Gozd je ponujal še veliko zanimivosti. Opazovali smo stopinje divjih živali v blatu in mrest v mlaki. Spoznali smo pljučnik in lapuh. Na vrhu smo bili poplačani s čudovitim razgledom. Videlo se je namreč vse do Triglava.
S Križa smo se odpravili po krajši poti do kamnoloma, kjer so otroke pričakali starši.
Otroci so povedali, da jim je bil to najlepši pohod. Se že veselimo naslednjega.
Naša doživetja so zbrana v videu pod objavo 🙂
